PGD PIJAVA GORICA - gasilska mladina

dnevnik GASILSKE MLADINE

nedelja, november 27

Reportaža z DRŽAVNEGA KVIZA

26.nov.2005 /potek državnega tekmovanja v kvizu
opozorilo: komentar delno zapisan v pogovornem jeziku

1. mesto v konkurenci 21 ekip
(kvalifikacije za državno tekmovanje: 1.mesto kviza treh občin(okrog 15ekip); 1.mesto v regiji-17ekip)

vse o državnem tekmovanju:
http://pgdpg.blogspot.com/2005/11/bravo-bravo-bravo.html

Takole približno smo izgledali ob pol šestih zjutraj ko smo v snežnem metežu ,odsankali' proti Dolgemu mostu.
Štefan je dvigal razpoloženje ekipe.

Boštjan nas je srečno pripeljal na Dolgi most, kjer je že čakal avtobus.( za info - Peljali smo se s skupnim avtobusom regije lj.I: Šinkov Turn, Podpeč, Orle, in Pijava Gorica)


Nekateri so še malo obnavljali snov, ker čez teden ni bilo dovolj časa.

Drugi smo debatirali

Zamudili smo skoraj 2 ure na tekmovanje. Slavnostno otvoritev z govorom župana Turnišča, predsednika GZS, in ostalih ,manjših' predsednikov tako nismo uspeli slišati. Pravtako ni bilo časa za fotografiranje zasnežene okolice ter prihoda na tekmovanje.
Malo so spremenili potek, tako da smo kar takoj pričeli z vezanjem vozlov.


Sledilo je hitrostno polaganje orodja na mizo.

Fotoaparatu se je spet meglilo.

Tale sesalni koš je bil pa kar težak, a ne Ksenija?

Malo manj pomemben hitrostni del je bil tako za nami. Vse je šlo brez zapletov, tako da smo ostali v igri.... Ekipa se je v garderobi bodrila za glavni (teoretični) del tekmovanja.

z leve: Špela Trope, Tjaša Flis, Ksenija Vidmar

Glave so bile pri reševanju ves čas skupaj. Tole je bila požarna preventiva in drži ne drži. Večkrat ko sm jih pogledal so se kar smejale, pa ne vem a je blo tko lahko a je pa Špela vice pokala.

Mentor je tačas baje spal. To je bla tut ena od komičnih točk ko je Štefan z balkona nad telovadnico vpil: Mentor, a spiš!

Pri ostalih točkah, kot npr. gasilska abeceda in splošno znanje smo mentorji sodili nasprotni ekipi.

Tole pa je trenutek, ko je padla koncentracija; se pravi takoj po tekmovanju.


Da smo si malo odpočili, smo odšli k navijačem na balkon


od koder je bil približno takle pogled na del tekmovalcev.

Komisije so pisale rezultate, mi smo odšli na kosilo in se vrnili na svoje mesto na razglasitev. Takrat smo že vedeli da so Orle bronasti v mlajši kategoriji.(smo mel s seboj visoke predstavnike na regijskem nivoju, ki so predčasno izvedel); nam pa so očitno ali namenoma ali po pomoti dali vedeti da nismo prišli med prve tri)
Kot vidite so nam dali na mizo neke spominke (tolk da smo mel kaj za po rokah prenašat med živčnim čakanjem :-)


Najprej podelitev pri mlajših.

Čestitke mentorjem Orel iz Pijave Gorice

Na vrsti je bila podelitev pri starejših: od zadaj proti vrhu. Kako je bilo vse skupaj doživljano je že napisano v enem od mojih komentarjev. Samo je pa preskok občutka, ko ti najprej dajo vedet da si brez medalje, potem pa na zadnje tako presenečenje ;da dol padeš. Neopisljivo. Ker je bilo toliko truda vloženega od vseh,če štejemo že lansko 18 mesto; letos smo moral it čez tri kviz tekmovanja, pa na tako vožnjo in v takem vremenu. Res nam ni bilo vseeno kateri smo na koncu. Ko je bilo peto mesto,smo rekli pa ne da smo spet četrti kot na orientacijskem teku. Ko je bilo četrto mesto povedano in sem pogledal na balkon, kjer se je trlo sivih uniform, si z lahkoto opazil kje je bila Pijava Gorica. Na enem koncu predsednik skače do stropa, na drugi strani balkona pa vreščanje naših navijačic. Ko sta bila povedana pa še tretje in drugo mesto; ,pol pa itak več ne vem kaj se je dogajal, tko da sem dal kar mal več slik tlele.' (mal so temne, ker ni blo možnosti slikati s ,flešem' tako povedala fotografinja Janja)
prihod zmagovalcev

čakanje na podelitev pokala

.


podelitev pokala in medalj ter razgovor




Fotografiranje za v bolj ,gasilske' časopise





Obvezno slikanje občinskega uspeha (Orle+Pijava)


Slika za v anale. (slike podelitve priznanj pomočnikom in somentorjem brez katerih ne bi šlo-ima Andrej, bodo naknadno)


Eni še vedno v šoku

Bliskal se je povsod, tut med našimi funkcionarji.

Ko smo preživeli ,šok' smo se odpravili v Moravske toplice; obljubljeno sankanje na Rogli pa je odpadlo zaradi nenormalnih vremenskih razmer.

Moravske v Sloveniji in obratno :-) :-)


Izmučene po kopanju.

Ksenija še vedno ne verjame čist, kaj se je dogajal v Turnišču.

Pri Čotu so nas pričakali navijači, na žalost smo jih pozabili vse slikat (Buco,Boštjan, Franci itak)
Ura je bila res že pozna in smo bili že kar precej izmučeni, proslavili smo pa vseeno.
Državna prvakinja in vodja skupine: Tjaša Flis
(uniformo je mela pa od strica Aleša; tko da Aleš če bereš tole; nč jo prat pa na člansko tekmovanje jo vzem sabo drugo leto)

Državna prvakinja: Špela Trope (je mela pa kapo od očita tko da velja isto)

Državna prvakinja: Ksenija Vidmar (oči ne tekmuje al pa stric, tko da uniformo kar obdrž zase, če jo pa prerasteš pa jo za Amadejo pršpari)

Pomočnice brez katerih ne bi šlo in katere tudi štejem kot mentor v ekipo državnih prvakinj(tudi zaradi preteklih rezultatov, ki so gradili tale naš skupni uspeh)
Maja Flis

Katja Vrbinc

Larisa Ambrožič in fotografinja Janja Trope sta predčasno izginile tako da nimam fotke. Je pa nas prišla pozdravit Damjana Urbar,ki je bila pravtako člen ekipe in je takole od predsednika prejela zasluženo priznanje (da ne bo pomote; nismo vedl da bodo tolk dobri, priznanja so bila kot zahvala za pomoč na pripravah tekmovalni ekipi, neglede na rezultat).

in okusila ,zmagoslavni' sok

Ostali soudeleženi pri tej gradnji zlatega mozaika
Rajko Perme

Tudi poveljnik zveze je pozdravil naš uspeh.

Ter seveda urednik Glasnika, ki je opravil intervju z najboljšimi.

Tako. Tole je tudi konec obširne reportaže. Upam da bo v prihodnosti še kakšna podobna, morda bodo pa člani kaj ukrenili glede tega.

Bomo videli

lep pozdrav,
mentor